Avtizem

Že v začetnih urah, dnevih in tednih si novorojen otrok ustvari subjektivno sliko o okolju, v katerem živi, vzajemne odnose z zanj pomembnimi drugimi ter kako dojema sebe in druge (Bowbly, 1961 povzeto po Chayngesicht, Schipper, Alonim, 2007). Otrokove izkušnje z mamo in zanj pomembnimi drugimi osebami pomembno vplivajo na razvoj notranjih predstav pri otroku (Hovnik, 2016 po Cugmas, 2001). Otrok instinktivno poskuša navezovati stik s starši, če kakorkoli zaznava grožnjo, kot npr. ločitev, negotovost ali strah, utrujenost ali stisko. To počne z jokom, smehljanjem in plazenjem (McLeod, 2007).

Otroci z avtističnimi motnjami že v zgodnjem otroštvu izkazujejo posebnosti. Običajno ne raziskujejo in okolica jih ne zanima. Dotik jim je neprijeten in se ga izogibajo. Redkeje pogledujejo in se odzivajo na prisotnost staršev. Opazimo lahko tudi izogibanje očesnega kontakta. Veliko otrok ima težave s hranjenjem in nego (hrano zavračajo, imajo težave s požiranjem, bluvanjem hrane, prilagajanju na trdo hrano ipd). Nekateri kažejo posebnosti v motoričnem razvoju, njihova glavica pa zaradi povečanja rasti nevronov hitreje raste (Alonim,2007).

Dinamični razvoj možganov je v prvih dveh letih otrokovega življenja pomemben zaradi sposobnosti asimiliranja dražljajev iz okolja in s tem učenja. Najbolj pospešena rast nevronov poteka v obdobju prvih 18 mesecev otrokovega življenja (Baumann, 1999; povzeto po Alonim, 2011). Pravimo, da so možgani plastični in omogočajo lažje, hitrejše in učinkovitejše učenje v zgodnjem otroštvu (Vivanti idr., 2011; povzeto po Rehberger, 2015). Zgodnja obravnava naj bi se začela čim prej, ko začnemo opažati kakršnekoli zaostanke v razvoju ali znake za nastanek razvojnega zaostanka (Lal in Chhabria 2013). Tudi slovenski strokovnjaki trdijo, da naj bi otrok z avtizmom v predšolskem obdobju moral imeti najmanj 20 ur terapevtskih obravnav na teden (Smernice za celostno obravnavo oseb s SAM, 2009)

 

 

Literatura:

Alonim H. A. (2007). Early Signs of Pre-Autism in Infants. V: The Mifne center, Twenty years of Mifne / Turning point: Early Intervention in the Treatment of Autism. Izrael: The Mifne Center.

Alonim, H. A. (2011). Red Lights – Early signs of Autism in Infants. V: Israeli Journal of Pediatrics.

Hovnik, M. (2016). Povezanost med kvaliteto navezanosti in različnimi oblikami osebnostnih motenj. Univerza v Ljubljani: Teološka fakulteta

Lal, R. In Chhabria, R. (2013). Early intervention of autism: A case for floor time approach. V: M. Fitzgerald (ur.). Recent Advances in Autism Spectrum Disorders – Volume I. doi:10.5772/54378. Hrvaška: InTech

Rehberger, T. (2015). Analiza vedenjskih in psihodinamskih pristopov k obravnavi otrok z motnjami avtističnega spektra (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta.

Ministrstvo za zdravje (2009). Smernice za celostno obravnavo oseb s spektroavtističnimi motnjami. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.